Ognjišče št. 3,

Leto XL,

marec 2004

DRGAČNA OD DRUGAČNIH

  ŽIVLJENJE NAS UČI 

Morda ste jo kdaj srečali na sprehodu z družino in v zadregi povesili pogled. Ne zameri vam, saj ve, da ljudje težko sprejemajo drugačnost,

pa čeprav se silno trudi, da bi živeli povsem običajno življenje. Če bi njeno življenjsko zgodbo poznali, bi ji zagotovo namenili dolg pogled, poln iskrenega občudovanja.
Ana Mrak.

Začetek njene drugačne zgodbe sega v čas, ko so zdravniki odkrili, da je obolela za cerebralno paralizo. Zaradi nje slabo vidi in je manj fizično spretna. Zaradi nje je postala »mamina maza«, kar preveč skrbno varovana in nepripravljena za samostojno življenje. Zato je vanjo še toliko bolj zarezala mamina nepričakovana smrt, ki je boleče razkrila Anino nesamostojnost. Naslednjo življenjsko preizkušnjo je prinesel čas prve resne ljubezni. Pravzaprav edine, doživljenjske, saj še vedno traja.

Andrej, ki je po poklicu informatik, je za svojo družino na svetovnem spletu postavil kar domačo stran. Najdete jih na naslovu: https://amnimalima. wixsite.com/drugacen, kjer predstavlja tudi svoj knjižni prvenec z naslovom Drugačen od drugačnih.

Prava ljubezen ...

Ana in Andrej sta se spoznala pred petnajstimi leti. Iskrica pa je preskočila pred  osmimi leti v gledališki skupini v Kranju. Mož Andrej ima prav tako cerebralno paralizo, le da ga je invalidnost prizadela bolj kot njo. Zelo težko govori, še težje se premika. A ker prava ljubezen vse premaga, se je njun odnos poglabljal in utrjeval iz leta v leto, dokler se nista odločila za poroko. Zveze med invalidi so redkejše, v njunem primeru je očitno nihče ni pričakoval, saj so mnogi domnevali, da gre le za mladostniško  zaljubljenost. Takrat je Ana spet doživela veliko hudega: Nasprotovanja so bila tako močna, da se je preselila v bivalno skupnost in se prvič spopadla s samostojnim življenjem.
Ker z Andrejem nista imela lastne strehe nad glavo, sta po poroki še nekaj časa živela prav tam. Kmalu je Ana spoznala, da se jima bo uresničila ena največjih želja – pod srcem ji je raslo novo bitje. Njuno silno veselje je spet kalilo močno nasprotovanje ljudi, ki so se bali, da ne bosta sposobna starševstva, da Ana ne bo znala ali zmogla dojiti, da se ju bo otrok sramoval … Svetovali so jima splav.

Dokaz, koliko milosti prinaša zakrament svetega zakona, je Anina izkušnja iz prejšnje službe: Delodajalec je od nje zahteval nadčloveške napore, saj je kljub invalidnosti opravljala fizično delo, neprekinjeno tudi po enajst ur. Po poroki se je izkoriščanju uprla, saj je vedela, da je tako garanje nezdružljivo z željo po dobrem zakonu. Njenim zahtevam so takoj ugodili, rekoč, da ji je očitno dala poroka neko novo moč.

Seveda sta se odločila za življenje in morda ju je hotel Bog še dodatno nagovoriti, saj se je prvorojenka Urška rodila pred štirimi leti prav na božični dan. Ob njenem rojstvu je mlada mamica spoznala lepoto materinstva, pa tudi trud, ki ga terja. Povsem običajna opravila od invalidnih staršev zahtevajo mnogo več naporov, a Ana in Andrej, oba Gorenjca, se ne pustita ustaviti!

... vse premaga

V manj kot štirih letih sta postala trikrat starša in Urški sta se pridružila še danes dveletni Miha ter osemmesečni Peter.Ana pove, da sta stroga starša. Zelo jasno vesta, kaj želita privzgojiti trem otrokom: Zavest, da se je v življenju treba truditi in da ne smemo omagati, ko naletimo na težave. Da mora biti človek pošten in resnicoljuben, predvsem pa samostojen. Mlada starša dobro vesta, kako je biti odvisen od tuje pomoči, zato želita, da bi otroci postali čim bolj samostojni. Zato Urška že hodi v vrtec, Miha in Peter pa si jo bosta pridružila konec leta, ko se mamica vrača v službo, saj po malem že pogreša družbo. Ana tudi bralcem Ognjišča polaga na srce, naj zaupajo v otroke, pa četudi drugačne, in naj jim dajo priložnost, da pokažejo, kaj zmorejo.

V Gospodu je moja moč

Teža bremen je Ano in Andreja le še bolj povezala in utrdila njuno medsebojno ljubezen in ljubezen do Boga. Ana pravi, da sta imela velikokrat občutek, da se bosta potopila, a se je vedno našla rešitev. Odkar pozna Boga, ni v Njegovo dobroto nikoli podvomila, pa čeprav ga je odkrila šele kot srednješolka, saj izhaja iz neverne družine.
In še odgovor na vprašanje iz naslova: Da, Ana je drugačna. Pa ne zaradi invalidnosti, temveč prav zato, ker jo premaguje z brezmejnim optimizmom in zaupanjem v Božjo milost. Odlikujejo jo izjemna volja in potrpežljivost, zdrav razum in ljubezen ter milina hkrati. Stebri, ki jih njena družina potrebuje za oporo, vse druge družine pa za zgled.

Alja Napotnik

Foto: arhiv družine Mrak

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now